Livre - 30 - 2020

ŽIDOV Nena, ILAŠ Gregor, Uvodna beseda / Introduction, p. 11 PROSTI ČAS / FREE TIME TURK NISKAČ Barbara, Drobtinice prostega časa: prosti čas otrok med produkcijo in potrošništvom / Fragments of free time: Children's free time between production and consumerism, p. 15 IZVLEČEK Prispevek na primeru pohajanja in družbenega omrežja TikTok analizira prosti čas otrok v odnosu do produkcije in potrošništva, na kar naveže vprašanje moralnega diskurza in družbenega nadzora. Na primeru TikToka avtorica predstavi, kako se briše meja med potrošništvom in produkcijo, pa tudi med prostim časom in delom. Na drugi strani predstavi pohajanje kot dejavnost, ki je do nedavnega obstajala v polju vsakdana onkraj družbenega nadzora. Ključne besede: otroštvo, prosti čas, vsakdan, komodifikacija, TikTok, pohajanje ABSTRACT Taking as examples simply wandering around and the TikTok social network, the article analyses children’s free time in relation to production and consumerism, with which the issue of moral discourse and social control can be connected. In the case of TikTok, the author shows how the borderlines between production and consumerism, as well as between free time and work, are erased. By contrast, wandering around is presented as an activity that until recently was part of the quotidian beyond social control. Key words: childhood, free time, the everyday, commodification, TikTok, wandering aroun VRTOVEC BENO Ana, Ljubiteljsko gledališče kot način preživljanja prostega časa / Amateur theatre as a way of spending free time, p. 29 IZVLEČEK Avtorica v prispevku predstavi specifično preživljanje prostega časa, tj. pridružitev igralski zasedbi ljubiteljskega gledališča. Na podlagi terenskega dela, opravljenega med različnimi ljubiteljskimi gledališkimi skupinami v Sloveniji, med drugim razjasni: zakaj se posameznik odloči za izbrano obliko prostočasne dejavnosti; kaj od udejstvovanja pričakuje; kaj mu tovrstno sodelovanje pomeni in omogoča. Ključne besede: prosti čas, ljubiteljsko gledališče, skupnost, socialna funkcija, druženje ABSTRACT In this article, the author presents a particular way of spending free time: joining an amateur drama group. On the basis of field work carried out among different amateur drama groups around Slovenia, the following are discussed: why individuals decide to spend their free time on this activity; what they expect to gain from taking part in it; and what this participation means and makes possible. Key words: free time, amateur theatre, community, social function, socializing RAZPRAVE / STUDIES ŽIDOV Nena, Nesnovna kulturna dediščina in muzeji / Intangible cultural heritage museums, p. 49 IZVLEČEKČlanek govori o Unescovi Konvenciji o varovanju nesnovne kulturne dediščine iz leta 2003 in njenem vplivu na delovanje muzejev. Predstavljene so nekatere muzejske prakse, povezane z nesnovno dediščino, ki so bile prisotne že prej, jih je pa Konvencija še bolj poudarila. Način vključevanja nesnovne dediščine v delovanje muzejev je predstavljen na primeru Slovenskega etnografskega muzeja kot nacionalnega muzeja in Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine v Sloveniji. Ključne besede: Unesco, nesnovna kulturna dediščina, muzeji, Slovenski etnografski muzej ABSTRACT The article talks about the UNESCO Convention for the Safeguarding of the Intangible Cultural Heritage from 2003 and its influence on the activities of museums. A number of museum practices relating to intangible heritage are presented, which had been present before, but the Convention placed an even greater emphasis on them. The way intangible heritage is included in museum activities is illustrated with the example of the Slovene Ethnographic Museum as a national museum and as the national Coordinator for the Safeguarding of the Intangible Cultural Heritage. Key words: UNESCO, intangible cultural heritage, museums, Slovene Ethnographic Museum FAKIN BAJEC Jasna, Procesi ustvarjanja kulturne dediščine: na razpotju med neoliberalizmom in prostovoljstvom v okviru dediščinskih društev / Processes of creating cultural heritage: At the intersection of neoliberalism and voluntary work within heritage societies, p. 69 IZVLEČEK Prostovoljno delo v okviru društev lahko veliko pripomore k razvoju vključujoče družbe, uravnoteženemu razvoju in prenosu znanj. To so tudi glavna izhodišča Strategije kulturne dediščine 2020–2023, kjer se pri celostnem ohranjanju med drugim poseben pomen namenja vključevanju skupnostnih praks. Članek na primeru delovanja Društva Debela griža s Krasa in vključevanju zasebnika pri upravljanju tamkajšnjega prazgodovinskega gradišča predstavlja razkorak pri implementaciji celostnih pristopov v prakso. Ta se med drugim kaže pri negiranju dosežkov izvedenih v okviru prostovoljnega dela. Ključne besede: prostovoljno delo, dediščinska društva, kulturna dediščina, celostni pristop, neoliberalizem, kulturne pravice ABSTRACT Voluntary work within associations can make a significant contribution to the development of an inclusive society, balanced development and knowledge transfer. These are also the main starting points of the Cultural Heritage Strategy 2020-2023 where, among other things, particular importance in integrated conservation is given to the inclusion of community practices. Taking the example of the activities of the Debela Griža Society in the Karst region and the inclusion of a private undertaking in the management of a prehistoric hillfort there, the article discusses the discrepancies in the practical implementation of integrated approaches. This is also reflected in the negation of what was achieved through voluntary work. Key words: voluntary work, heritage associations, cultural heritage, integrated approach, neoliberalism, cultural right ZAVRATNIK Veronika, HLEBEC Nina, STOJMENOVA DUH Emilija, Večdisciplinarni pristop kot bistveni dejavnik pametnega in trajnostnega razvoja podeželja / A multidisciplinary approach as an essential factor in smart and sustainable rural development, p. 89 IZVLEČEK Prostovoljno delo v okviru društev lahko veliko pripomore k razvoju vključujoče družbe, uravnoteženemu razvoju in prenosu znanj. To so tudi glavna izhodišča Strategije kulturne dediščine 2020–2023, kjer se pri celostnem ohranjanju med drugim poseben pomen namenja vključevanju skupnostnih praks. Članek na primeru delovanja Društva Debela griža s Krasa in vključevanju zasebnika pri upravljanju tamkajšnjega prazgodovinskega gradišča predstavlja razkorak pri implementaciji celostnih pristopov v prakso. Ta se med drugim kaže pri negiranju dosežkov izvedenih v okviru prostovoljnega dela. Ključne besede: prostovoljno delo, dediščinska društva, kulturna dediščina, celostni pristop, neoliberalizem, kulturne pravice ABSTRACT Voluntary work within associations can make a significant contribution to the development of an inclusive society, balanced development and knowledge transfer. These are also the main starting points of the Cultural Heritage Strategy 2020-2023 where, among other things, particular importance in integrated conservation is given to the inclusion of community practices. Taking the example of the activities of the Debela Griža Society in the Karst region and the inclusion of a private undertaking in the management of a prehistoric hillfort there, the article discusses the discrepancies in the practical implementation of integrated approaches. This is also reflected in the negation of what was achieved through voluntary work. Key words: voluntary work, heritage associations, cultural heritage, integrated approach, neoliberalism, cultural rights KOZOROG Miha, Etnološka recepcija starovercev / Ethnological reception of the Ancient Faith believers, p. 111 IZVLEČEK Nedavno je splošno in strokovno javnost presenetilo odkritje Pavla Medveščka, da je pred nekaj desetletji v Posočju živela prikrita skupnost »starovercev«. Štirje etnologi so Medveščkovo gradivo reinterpretirali v luči lastnih ekspertnih znanj in mu tako dali legitimnost etnografskega vira. Primerjava Medveščkovega in starejšega etnološkega gradiva pa pokaže na neko pomembno razliko v reprezentacijah te kulture: medtem ko se v starejšem gradivu kažejo zraščanja heterogenih tradicij in hibridne kulturne oblike, Medvešček poroča o urejenih in zaokroženih kulturnih celotah. V resnici je prav slednje v etnologiji neobičajno, zato lahko Medvešček kot etnografski vir vzbuja sum. Ključne besede: staroverci, etnologija, kultura, ontologija, etnografija ABSTRACT Experts and the general public were recently surprised by Pavle Medvešček’s discovery that a few decades ago a secret community of “Ancient Faith” believers was still living in Posočje. Four ethnologists reinterpreted Medvešček’s material in the light of their own expert knowledge and gave it the legitimacy of an ethnographic source. A comparison of Medvešček’s ethnological material and older material shows an important difference in the representations of the culture in question: whereas in the older material there are indications of heterogeneous traditions merging and of a hybrid cultural form, Medvešček reports about ordered and complete cultural wholes. The latter is actually very unusual in ethnology, which is why Medvešček’s material may raise doubts as an ethnographic source. Key words: Ancient Faith believers, ethnology, culture, ontology, ethnography ŠKRLJ Monika, Camino de Santiago: transformacija srednjeveške romarske tradicije v evropsko kulturno pot / The Camino de Santiago in the 21st Century: Transformation of the medieval pilgrimage tradition into European cultural route, p. 125 IZVLEČEK Prispevek obravnava romarsko pot Camino de Santiago in pripadajoče romarsko središče Santiago de Compostela na severozahodu današnje Španije. Avtorica se osredotoča na zgodovinske spremembe, ki jim je bila ves čas svojega obstoja različno intenzivno podvržena ta romarska pot, in opozarja na proces njenega dediščinjenja v okviru evropske kulturne politike. Slednja je namreč sprožila transformacijo te starodavne rimskokatoliške tradicije v enega od najbolj perspektivnih označevalcev političnega in kulturnega prostora sodobne Evrope. Ključne besede: Camino de Santiago, dediščina, Evropa, identiteta, krščanstvo, romanje ABSTRACT The article addresses Camino de Santiago pilgrimage route and the associated pilgrimage center of Santiago de Compostela which is situated in the northwest of modern-day Spain. The author deals with the historical changes to which the pilgrimage route was subjected with different intensity throughout its existence and focuses on its heritagisation in the frame of European cultural policy. Namely, the latter initiated the transformation of this ancient Roman Catholic tradition into one of the most promising identifiers of political and cultural space in contemporary Europe. Key words: Camino de Santiago, heritage, Europe, identity, Christianity, pilgrimage KORDIŠ Meta, »Maribor je prihodnost!«: (proti)učinek Evropske prestolnice kulture Maribor 2012 v polju nevladnega sektorja kulturne produkcije / “Maribor is the future!”: The (counter-) effect of Maribor 2012, European Capital of Culture, regarding non-governmental cultural production, p. 139 IZVLEČEK Poleg instrumentalizacije kulture za namene evropskega povezovanja je osrednji namen megaprojekta EPK spodbujati razvoj terciarnega sektorja in urbane prenove ter revitalizacije mest. Kljub vsem obljubam in velikim načrtom je ostal vtis, da projekt Maribor 2012 za seboj ni pustil ničesar. Pa vendar je po letu 2012 vzniknilo nekaj živahnih samoniklih prizorišč kulturne produkcije. Preplet horizontalnega povezovanja različnih ljudi in skupin je spodbudil živahne kulturne, družabne in družbene aktivnosti, ki so spodbujale razmislek, kam in kako naprej oziroma kakšno mesto si želijo soustvarjati. Ključne besede: Maribor, Evropska prestolnica kulture, nevladni kulturni sektor, kulturna produkcija, urbana antropologija ABSTRACT In addition to the instrumentalisation of culture with the aim of forging European connections, the main goal of the ECC mega-project is to encourage the tertiary sector as well as urban renovation and revitalisation of cities. In spite of all the promises and grand plans, there remains the impression that the Maribor 2012 project left nothing behind. But nonetheless, since 2012 a number of lively venues for grassrots cultural production have sprung up. A range of horizontal connections among different people and groups has encouraged lively cultural and social activities, which are in turn encouraging reflection on where and how to continue, i.e. what sort of a city they want to help create. Key words: Maribor, European Capital of Culture, non-governmental cultural sector, cultural production, urban anthropology ETNOMUZEJSKE STRANI / MUSEUM NEWS FURLAN Urška, FRELIH Marko, Magično oko in moč pogleda / The magic eye and the power of seeing, p. 159 JERIN Anja, Nesnovna kulturna dediščina med prostovoljstvom, prostim časom in trženjem / Intangible cultural heritage between volunteering, free time and marketing, p. 167 RAZSTAVE / EXHIBITIONS ŽAGAR Janja, Bosi, obuti, sezuti / My Feet. My Shoes. My Way, p. 177 PUKL Adela, RAKUŠČEK Blaž, Razstava Ravenski pust: pustna šega v Drežniških Ravnah, Magozdu in Jezercih / Adela ravne shrovetide carnival customs in Drežniške Ravne, Magozd and Jezerca, p. 185 OGORELEC Živa, Matija Glad in njegove lutke: veliki človek malih lutk / Matija Glad and his puppets: Big man, little puppets, p. 189 NOVE PRIDOBITVE / NEW ACQUISITIONS ROGELJ ŠKAFAR Bojana, CURATOLO Urša, Donacija zapuščine Brede Železnik, poročene Svetlič / Donation of the legacy of Breda Svetlič, née Železnik, p. 193 PUKL Adela, Oprema pustnih oračev Okič / Equipment of the Okič Carnival ploughmen, p. 200 ŠPIČEK Miha, VERBIČ Blaž, Zapuščina nekdanjega ravnatelja SEM dr. Borisa Kuharja / The legacy of the former director of Slovene Ethnographic Museum, Dr. Boris Kuhar, p. 204 ŠPIČEK Miha, VERBIČ Blaž, Zbirka seminarskih nalog študentov Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo / The collection of seminar papers by students of the Faculty of Architecture, Civil and Geodesy Engineering, p. 207 POROČILA / REPORTS JERIN Anja, Poročilo o delu Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine v letu 2019 / Report on the activities of the Coordinator for the Safeguarding of the Intangible Cultural Heritage in 2019, p. 211 KOREN USENIK Anja, Kdo SEM v času pandemije? : projekt SEM v času koronavirusa / Who am I during a pandemic?: SEM Project in the time of Coronavirus, , p. 216 ILAŠ Gregor, PUKL Adela, ŠPIČEK Miha, Zbiranje vicev na temo koronavirusa / Collecting jokes on the theme of Coronavirus, p. 222 MLAKAR Vlasta, SOSIČ Barbara, Zel in plevel – od ljudske do znanstvene rabe : 4. seminar za etnobotaniko / Herbs and weeds - from folk use to scientific: 4th Seminar on Ethnobotanics, p. 227 ZORE Neža, Etnološke pripravnice v Lokvi na Krasu: študijska praksa dokumentiranja v Fabianijevi muzejski trgovini / Ethnological interns in Lokev on the Karst: Study practices of documenting in Fabian museum shop, p. 231 VESELINOVIČ Jaro, Poročilo z 9. Šmitkovega večera : čutnobiografski vidiki doživljanja Ljubljane od sredine 20. stoletja do danes / Report frome the 9th Šmitk's Evening: Sensual-biographical aspects of experiencing Ljubljana from the mid-20th century to today, p. 234 ZORE Neža, Gledati z nosom: senzorialno v gledališču / Seeing with the nose: The Sensorial in the Theater, p. 238 SEM V PRETEKLEM LETU / THE SEM IN THE PAST YEAR KOSTRIC GRUBIŠIĆ Maja, ZDRAVIČ POLIČ Nina, Razstavna dejavnost SEM v letu 2019 / The exhibition activities of the SEM in 2019, p. 241 KOGEJ RUS Sonja, Prireditve v SEM v letu 2019 / Events at the SEM in 2019, p. 256 NAGRADE IN PRIZNANJA / AWARDS AND RECOGNITIONS Nina Zdravič Polič: prejemnica Valvasorjeve nagrade za življenjsko delo / Nina Zdravič Polič: Recipient of the Valvasor Award for life’s work, p. 271 JUBILEJI / ANNIVERSARIES Čestitke Tanji Tomažič in dr. Mariji Makarovič ob življenjskem jubileju / Congratulations to Tanja Tomažič and Dr. Marija Makarovič upon important anniversaries, p. 273 V SPOMIN / IN MEMORIAM ZDRAVIČ POLIČ Nina, In memoriam Giorgio Forni / In memoriam Giorgio Forni, p. 275 KNJIŽNA POROČILA IN OCENE / BOOK REVIEWS PIRMAN Alenka, Clémentine Deliss: The Metabolic Museum. Berlin: Hatje Cantz Verlag, 2020. 128 str., p. 279 FEKONJA Martina, David Petelin: Živeti v socialistični Ljubljani: Mestno življenje v prvih dveh desetletjih po drugi svetovni vojni. Ljubljana: Zgodovinski arhiv Ljubljana, 2019, 402 str., p. 283 SOSIČ Barbara, Rosalia Maria Arnšek: Miklovi iz Ribnice na Dolenjskem: Doma je vse po starem!, Ribnica: Knjižnica Miklova hiša, 2019, 268 str., p. 285 RAMŠAK Mojca, Marija Makarovič: Jazbina: mikroetnološka predstavitev jazbinskih in podgorskih družin z gorskega kmečkega naselja v občini Črna na Koroškem : Črna na Koroškem, Občina, 2019, 845 str., p. 288 RAMŠAK Mojca, Jelena Ivanišević: Povijesni rječnik hrvatskog kulinarstva, A-M; Povijesni rječnik hrvatskog kulinarstva, N-Ž : Zagreb, Institut za etnologiju i folkloristiku, 2019, 527 str., p. 290 RAMŠAK Mojca, Melanija Belaj: Vino, rakija, a može i limončelo: etnografija obiteljske proizvodnje i konzumacije alkoholnih pića : Zagreb, Institut za etnologiju i folkloristiku, 2018, 209 str., p. 292 BIBLIOGRAFIJA / BIBLIOGRAPHY RAČIČ Mojca, Bibliografija sodelavk in sodelavcev Slovenskega etnografskega muzeja za leto 2019 / Bibliography of the SEM’s staff members in 2019, p. 295 NAVODILA AVTORICAM IN AVTORJEM, p. , 323 AVTORICE IN AVTORJI, p. 327